Omemba: Dominik Smole

»To je torej v redu: izdajalec in junak sta mrtva.«

»Je, dokler ga iščem.«

»On ne ubija, ampak uraduje. Umor je strast, v kralju je ni. Njegove roke so zmeraj čiste.«

»Tebe znova bredejo po pisanem življenju.«

»Naj Polinejk je ali ga ni, ukaz je dan: ni ga – in ga ni.«

»Antigona je lahko ideal, ampak je nedosegljiv ideal. Prav ta njena radikalnost je tista instanca, ki nenehno izziva in postavlja času in svetu in vsakemu posamezniku tudi zelo ostro družbeno ogledalo.«

»Dominik Smole se je v svoji sloviti drami osredotočil na Kreontovo zgodbo in skozi preroško dvoumne in trpke, mestoma duhovite in celo komične verze neusmiljeno razgalil in mestoma tudi uživaško karikiral situacijo njegovega režima.«

»Antigona v drami ne nastopa, rada pa se prikrade v sanje. Ne samo Kreontu, Pažu, Stražniku in drugim, temveč tudi nam.«

»V enaindvajsetem stoletju je Antigona Dominika Smoleta še vedno veliki tekst, a tudi véliko gledališče, tragedija sveta, ki se ga polašča in ga drži v pesti zločinska samovolja.«

»Antigona je tisto, kar človek ve, da bi moral biti.«

»Naša generacija ne more dajati sodb o političnih razmerjih nekega drugega časa.«

»Mit o Antigoni, pokončni in pogumni upornici, že od antike naslavlja temeljno vprašanje o nasprotju med nenapisanimi človeškimi zakoni in kodificiranimi zakoni države, med etiko in pravom.«

»Prepričan sem, da je slovenska poetična drama unikum, nekaj, kar ni enako ali podobno ničemur iz svetovne dramatike.«

»ki je prežarjen z eno samo svobodo in večno mladeniško drznostjo«

»dal stas in obraz slovenskemu novemu valu«

»Mansardno okno ... pogled na ulico ... in na oknu – tej večni alegoriji filmskega kadra – Miha Baloh.«

»Ta nepozabni duet v črno-beli filmski tehniki s številnimi atmosferskimi transformacijami se je z režiserjem in scenaristom Dominikom Smoletom, ki je scenarij napisal po svoji literarni predlogi Črni dnevi in beli dan, uvrstil med antologijske interprete ter antologijsko slovensko in v času nastanka filma še jugoslovansko filmsko umetnost.«

»Kako zelo sta si podobni marksistično-leninistična in klerikalno-katoliška govorica!«

»Je slovenska sprava najprej sprava med Slovenci? Na podlagi slovenstva, med Slovenci kot pripadniki istega naroda?!«

»Bogomila je v glavnem molila, Črtomir pa je postal aktivni pospeševalec Valjhunovega ekspanzivnega krščanstva.«

»Nismo vsi odgovorni za vse, smo pa odgovorni za svoje stališče do vsega, tudi do tistega, česar nismo naredili.«

»Strah pred resnico vodi v sovraštvo do sprave; sovraštvo pa do iskanja zla zgolj pri nasprotniku in prikrivanja zla na lastni strani.«

»Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem.«

»Tu, glej, sem si vse, otročé, kakršno sem, porisal s temile pikami, s črticami, vse, kar je slovenskega.«

»Ne glede na njihovo šibko kritično maso 'bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj.'«